CENTRALIZIRANA UREDITEV DEDIŠČINE - MADŽARSKA
Na Madžarskem so po letu 2010 institucionalne strukture kulturno dediščino večkrat preurejale. Temeljni zakon je ostal, imenovan kot Zakon LXIV iz leta 2001, a z mnogimi spremembami, nazadnje leta 2023. Zadnje spremembe govorijo o obeh vrstah dediščine, o snovni in o nesnovni, Urad prvega ministra pa je osnoval novo Ministrstvo za gradnjo in promet, ki prevzema skoraj vse naloge na področju arhitekture. Lechnerjev center znanja je, kot stranski organ vlade, zadržal v svoji organizaciji Dokumentacijski in informacijski center za gradnje.
Ministrstvo za gradnje in promet ureja dediščino pod vodstvom Sekretariata arhitekture, ki ima dva podsekretariata: objekti grajene dediščine, svetovna dediščina in arheološka območja so pod skrbstvom Podsekretariata za urejanje kulturne dediščine, medtem ko so artefakti in druge vrednosti pod Inspekcijski podsekretariat za artefakte.
Oddelek svetovne dediščine pri tem podsekretariatu je odgovoren za koordinacijo in nadzor vseh osmih območij svetovne dediščine, ki jih priznava UNESCO. Podobno je urejena tudi arheološka dediščina, ki je pod okriljem Splošnega oddelka za arheologijo.
Na državni ravni je zaščita spomenikov urejena na dveh nivojih: zaščiteni spomeniki in spomeniki izjemne vrednosti. Gradbena in druga dovoljenja za te spomenike daje na strokovnih osnovah Osrednji arhitekturno-tehnični svet, v katerega delegira člana tudi Madžarska akademija umetnosti.
Ta centralizirani sistem temelji na osnovah lokalnih uprav, ki delujejo na območjih svoje pristojnosti.
Zakon LXIV iz leta 2001 prinaša listo spominskih območij dveh področij: zgodovinska in nacionalna spominska območja, ki jih je bilo nekdaj 52, danes le 20. Pomembno je tudi izjemno spominsko območje madžarskega parlamenta v osrednjem delu Budimpešte.
Vse odločitve v zvezi z zgodovinskimi in nacionalnimi spominskimi območji tečejo v sozvočju z dvema komitejema: Komite za zgodovinska in nacionalna območja in spoštljiv odnos (10 članov) je organiziran v okviru Instituta za nacionalno dediščino, medtem ko je Komite za izjemna spominska območja (5 članov) odgovoren tudi za območje madžarskega parlamenta. Končno zagotavlja Komite za kulturne artefakte (8 članov) uradna stališča in priporočila v zvezi z nacionalno pomembnimi zakladi.
Le Madžarski narodni muzej, Budapeštanski zgodovinski muzej, muzeji županij, lokalni muzeji, Razvojni center človekoljubnosti, Institut madžarskega raziskovanja, univerze z bolonjskim sistemom in posamični raziskovalci lahko znanstveno raziskujejo le v okviru te ureditve.
ZAKONODAJA
● Zakon LXXVII iz leta 2011 o svetovni dediščini
● Zakon CXL iz leta 1997 o muzejih, javnih knjižnicah in občinskih službah
● Zakon LXIV iz leta 2001 o zaščiti kulturne dediščine
RATIFICIRANE
MEDNARODNE KONVENCIJE
● Zakon CXI iz leta 2007 o formalnem priznavanju Listine iz Firenc
● Zakon CX iz leta 2012 o formalnem priznavanju Listine iz Fara
● Vladni dekret 149 iz leta 2000 o formalnem priznavanju Listine iz Vallette
● Odlok 9 iz 2014 o formalnem priznavanju UNESCO Convention on the Protection of the Underwater Cultural Heritage (Unescove konvencije o zaščiti podvodne kulturne dediščine)
● Odlok 6 iz 2008 o formalnem priznavanju UNESCO Convention on the Protection and Promotion of the Diversity of Cultural Expressions (Konvencije UNESCA o zaščiti in pospeševanju diverzitete)
● Odlok 29 iz 2006 o Haški listini
● Odlok 38 iz 2006 o formalnem priznavanju UNESCO Convention for the safeguarding of the intangible cultural heritage (Konvencija z varstvonesnovne dediščine)
● Odlok 21 iz 1985 o formalnem priznavanju UNESCO Convention Concerning the Protection of World Cultural and Natural Heritage ( Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine)
● Odlok 2 iz 1979 o formalnem priznavanju UNESCO Convention on the Means of Prohibiting and Preventing the Illicit Import, Export and Transfer of Ownership of Cultural Property (Konvencija o prepovedi in zaščiti nedovoljenega uvoza in izvoza ter prevoza kulturne lastnine)