Sprememba oz. prilagoditev objekta, da ustreza obstoječi ali predlagani uporabi. Vsebuje vrsto različnih strategij in ukrepov, ki so primerni za obravnavanje potreb po prilagajanju stavbe. Ukrepe je mogoče kategorizirati kot strukturne, institucionalne ali socialne. Gre za preureditev prvotne uporabe stavbe s tehničnimi in družbenimi izboljšavami za boljšo uporabo, za podaljšanje življenjske dobe ali za spremembo uporabnosti.
Arhitekturni slog oblikovanja prostora in stavb z dramatično osvetlitvijo in barvami, iluzornimi učinki, kot je »trompe l'oeil«/optična iluzija, in oblikovanji, ki so se igrali z arhitekturnimi značilnostmi, včasih pa so jih pustili tudi nepopolne. Stavbe baročne arhitekture običajno vključujejo osrednje stolpe, kupole, portike ali druge osrednje projekcije na glavni fasadi, zelo pogosto močno dekorirane. Ker je baročna arhitektura sovpadala s kolonializmom, je to slog, ki ga lahko vidimo povsod po svetu.
Znanstveni odbor za vernakularno arhitekturo pri ICOMOS-u. CIAV je mednarodna platforma za dialog in sodelovanje med strokovnjaki, akademiki in študenti ljudske/narodne dediščine preko letnih srečanj in znanstvenih konferenc CIAV. CIAV spodbuja razprave in dejavnosti na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni.
Katera koli dobrina ali skupina dobrin, naravnih ali kulturnih, snovnih in nesnovnih, ki jih skupnost priznava zaradi njihove vrednosti kot priče zgodovine in spomina, pri čemer poudarja potrebo po varovanju, ohranjanju, sprejemanju, spodbujanju in razširjanju tovrstne dediščine.
Arhitekturno gibanje v Evropi vzporedno z ekspresionistično vizualno in uprizoritveno umetnostjo, ki se je še posebej razvila in prevladovala v Nemčiji. Ekspresionistična arhitektura je eden od treh prevladujočih stilov moderne arhitekture (mednarodni slog, ekspresionistična in konstruktivistična arhitektura). Ekspresionistični arhitekti so uporabljali materiale, kot sta beton in steklo, da bi ustvarili nove kiparske oblike in mase, včasih popačene in razdrobljene, da bi izrazili čustveno perspektivo. Pomembnejši predstavniki so Bruno Taut, Erich Mendelsohn, Walter Gropius, Mies van der Rohe …
Celota na tradiciji temelječih stvaritev kulturne skupnosti, ki jih izraža skupina ali posamezniki. Odražajo pričakovanja skupnosti, kakor tudi njeno kulturno in družbeno identiteto; njeni standardi in vrednote se prenašajo ustno, s posnemanjem ali na druge načine. Oblike prenosa so med drugim jezik, literatura, glasba, ples, igre, mitologija, obredi, običaji, rokodelstvo, arhitektura in druge umetnosti.
Mednarodni svet za spomenike in kraje, Pariz (Conseil International des Monuments et des sites). Je mreža strokovnjakov, ki ima koristi od interdisciplinarne izmenjave svojih članov, med katerimi so arhitekti, zgodovinarji, arheologi, umetnostni zgodovinarji, geografi, antropologi, inženirji in urbanisti. Je strokovno združenje, ki deluje za ohranjanje in zaščito krajev kulturne dediščine po vsem svetu. Sestavljajo ga nacionalni odbori (NC), v katere se posamezniki in ustanove prijavljajo za članstvo. Poleg nacionalnih komitejev ima ICOMOS vrsto mednarodnih znanstvenih komitejev (ISC), v katerih strokovnjaki na določenem področju delovanja v okviru ohranjanja dediščine izmenjujejo poglede in razpravljajo. Ustanovljena je bila leta 1965 v Varšavi (Poljska), njen glavni sedež je v Parizu (Francija).
Skupni izraz za arhitekturo stare Grčije in Rima. Običajno označuje arhitekturo, ki bolj ali manj zavestno izhaja iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike ali včasih še iz del rimskega arhitekta Vitruvija. Čeprav se klasični slogi arhitekture lahko zelo razlikujejo, lahko na splošno rečemo, da vsi črpajo iz skupnega "besednjaka" dekorativnih in konstruktivnih elementov. Lahko se nanaša tudi na katero koli arhitekturo, ki uporablja klasično estetsko filozofijo. Izraz se lahko uporablja drugače kot "tradicionalna" ali "vernakularna arhitektura", čeprav lahko z njo deli temeljne aksiome.
Tudi pozna renesansa. Je slog v evropski umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520. Slog je znan po svoji intelektualni prefinjenosti in tudi umetnih lastnostih. Daje prednost kompozicijski napetosti in nestabilnosti namesto ravnotežju in jasnosti prejšnjega renesančnega slikarstva.
Območje dediščine z vrednostjo, ki jo je vladna enota registrirala kot nacionalno pomembno za kulturno dediščino ali zgodovino te države. Je območje kulturne dediščine državnega pomena. Območja nacionalne dediščine je mogoče fizično najti kot presečišče več narodov, vendar na omejenem prostoru, ki ne pokriva vseh držav ali etničnih območij. Če je narodna dediščina priznana kot del večjega območja ali več kulturnih enot z lokalnimi značilnostmi za mednarodni pomen, se lahko uvrsti v mednarodno dediščino.
Prostor, ki so ga ljudje spremenili predvsem zaradi uporabnega in estetskega učinka. Zgodovinarji uporabljajo izraz za označevanje različnih vrst območij, kot so vrtovi, parki, pokopališča in posestva. Takšna mesta so pogosto zaščitena zaradi svoje zgodovinske ali umetniške vrednosti. Načrtovana krajina lahko obsega obliko reliefa, vodo, grajene strukture, drevesa in rastline, ki so lahko naravne ali uvedene. Oblikovana krajina se razlikuje od arhitekturne krajine, saj v oblikovani krajini dobimo obdelan del gradbišča. Arhitekturna krajina je medtem celotno območje, kjer lahko vidimo pogoste tipe območja.
Evropski slog arhitekture, ki se zgleduje po načrtih beneškega arhitekta Andree Palladia. Palladijeve zasnove so temeljile na simetriji in perspektivi templjev starih Grkov in Rimljanov. Zanj je bila značilna uporaba pedimentov in simetrije ter proporcev, ki so temeljili na matematiki in ne na ornamentih. Paladijevska arhitektura je prepoznavna tudi po klasičnih fasadah.
Nagnjenost ali dovzetnost za negativne vplive. Ranljivost zajema različne koncepte, vključno z občutljivostjo ali dovzetnostjo za škodo in pomanjkanjem sposobnosti obvladovanja in prilagajanja. Strukturne razmere, vključno s fizičnimi, družbenimi, kulturnimi, gospodarskimi in političnimi sistemi, zaradi katerih so ljudje in skupnosti dovzetni za vplive nevarnosti in ki omogočajo, da nevarnost postane katastrofa.
Umetniški slog s konca 19. stoletja, tesno povezan s secesijo, ki ga je leta 1897 oblikovala skupina avstrijskih slikarjev, grafikov, kiparjev in arhitektov, med njimi Josef Hoffman, Koloman Moser, Otto Wagner in Gustav Klimt. V slovenski arhitekturi tudi Jože Plečnik. Prej omenjeni umetniki so v znak protesta izstopili iz Združenja avstrijskih umetnikov zaradi njegove podpore bolj tradicionalnim umetniškim slogom.
Jasno razmejena območja zunaj lastnine, ki prispevajo k zaščiti, ohranitvi, upravljanju, celovitosti, avtentičnosti in trajnosti izjemne univerzalne vrednosti lastnine. Kjer so varovana območja opredeljena, jih je treba obravnavati kot sestavni del zavezanosti države pogodbenice varovanju, ohranjanju in upravljanju lastnine svetovne dediščine.
Elementi tehnične in pravne zaščite. V pravnem smislu je to ukrep, ki je potreben za zagotovitev pogojev za preživetje spomenika, mesta ali zgodovinskega območja. Izraz je povezan tudi s fizično zaščito zgodovinskih območij, da se zagotovi njihova varnost pred krajo ali vandalizmom, pa tudi z okoljskimi napadi in vizualnimi vdori. Varovalni pasovi zagotavljajo tudi zaščito zgodovinskih območij. Pravno varstvo, ki temelji na zakonodaji in načrtovalskih normativih, ima namen zagotoviti obrambo pred kakršnim koli škodljivim ravnanjem, podati smernice za pravilno ravnanje in uvesti ustrezne kaznovalne sankcije. Fizično varovanje vključuje nadgradnjo streh, zaklonišč, kritin ipd. ali celo odstranitev ogroženega objekta na varno.