Rethink Heritage

V Sloveniji je varstvo kulturne dediščine vključeno v Ustavo Republike Slovenije. Skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (2008), je konservatorstvo vključeno v prostorsko načrtovanje, upoštevajoč pomen dediščine v trajnostnem razvoju, kar nadzorujejo za to določeni upravni organi.

Na nacionalni ravni je za urejanje zakonodaje v zvezi z zaščito dediščine in za njeno financiranje odgovorna vlada RS. Ministrstvo za kulturo je v sodelovanju z ustreznimi drugimi ministrstvi odgovorno za izvajanje kulturne politike, ki dediščini zagotavlja varstvo. Ministrstvo postavlja DIrektorat za kulturno dediščino, ki ima tri sektorje: Sektor za muzeje, arhive in knjižnice; Sektor za nepremično kulturno dediščino; Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino.

Direktorat za kulturno dediščino pripravlja zasnovo regulativnih in izvedbenih politik za varstvo nepremične, premične in nesnovne dediščine na nacionalni ravni. Strokovnjaki so zadolženi za vzdrževanje seznamov (registra), za izvedbo nacionalnih projektov, za upravljanje in nadzor akcij na spomenikih na področju republike, za usklajevanje in pospeševanje dediščine v prostorskem načrtovanju ter za mednarodno sodelovanje, ki spodbuja zavest o vrednosti dediščine. Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije nadzoruje izvedbo zakonodaje s področij dediščine, arhivov in knjižnic.

ZVKDS, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je ključni del Ministrstva za kulturo, njegovi interdisciplinarni strokovnjaki so zadolženi za administrativne naloge pri varstvu nepremične, premične in nesnovne dediščine. Ima naloge identifikacije, vrednotenja in dokumentiranja; pripravlja predloge za vpis v registre; pripravlja in skrbi za potek konservatorskih in restavratorskih planov, arheološkega raziskovanja; skrbi za izobraževalne in pospeševalne akcije. ZVKDS ima 7 zavodov in Konservatorski center, ki je sestavljen iz Restavratorskega centra in Centra za preventivno arheologijo.

Slovenija nima formalnih regij, zato obstajata le nacionalna in lokalna pristojnost. Na lokalni ravni delujejo mestne in občinske oblasti kot samostojne enote, ki skrbijo za lokalno zakonodajo, določajo spomenike lokalnega pomena in akcije v zvezi s tem tudi financirajo.

 FORMALNI OKVIR

●        “Nacionalni program za kulturo” (National Cultural Programme) 2014-2017

●        “Zakon o varstvu kulturne dediščine” (Cultural Heritage Protection Act) 2008

●        “Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo” (Exercising the Public Interest in Culture) 2002

  RATIFICIRANE MEDNARODNE KONVENCIJE

●        Listina iz Granade: ratificirana 1993, vključitev v Zakon o varstvu kulturne dediščine leta 1999

●        Listina iz Vallette: ratificirana 1999, vključitev v Zakon o varstvu kulturne dediščine leta 1999

●        Evropska okoljska konvencija (The European Landscape Convention): ratificirana 2003, delno vključena v Zakon o varstvu kulturne dediščine 2008

●        Konvencija iz Fara: ratificirana 2008, delno vključena v Zakon o varstvu kulturne dediščine 2008

Informacija o zakonodaji temelji na podatkih Sveta Evrope:
https://www.coe.int/en/web/herein-system/slovenia