UREDITEV DEDIŠČINE – FRANCIJA

II. INSTRUMENTS OF HERITAGE PROTECTION

Francija je razdeljena na tri ravni, na nivojih mesta, departmaja in regije. Rezultat tega je osrednja in razpršena organizacija po regijah in departmajih.

Državne institucije so odgovorne za politiko nacionalne dediščine in imajo dve ministrstvi: Ministrstvo za kulturo in komunikacije ter Ministrstvo za ekološko tranzicijo, ki zagotavljata skupno upravljanje kulturne in naravne dediščine po vsej državi. Obe ministrstvi skrbita za stalno komunikacijo s civilno družbo, posebej z organizacijami, povezanimi z dediščino.

Ministrstvo za kulturo je posebej zadolženo za izvedbo politik varstva, konservacije in restavracije dediščline. Generalni direktorat za dediščino ima usklajevalno vlogo pri vnosu teh politik v razne vrste dediščine. Je odgovorno za oblikovanje, organizacijo, vodenje, optimizacijo in vrednotenje državne politike tega področja. Delo teče predvsem z organiziranjem preko Regionalnih direktoratov kulturnih zadev (DRAC) in Teritorialne službe arhitekture in dediščine (STAP).

DRAC je služba, razširjena po vseh departmajih z organizacijo mreže, ki prenaša regionalne rešitve na višjo raven, na Ministrstvo. Ti Regionalni direktorati tesno sodelujejo z lokalnimi upravami, tako da regionalna delovna telesa poenoteno prenašajo pristojnosti in politike dediščine.

Leta 1983 in posebej leta 2004 je bil niz pristojnosti prenešen na regionalne in lokalne uprave, še posebej Register kulturne dediščine in možnosti prenosa lastništva zaščitenih objektov ob vpisu v kategorijo zgodovinskih spomenikov. Tako je decentralizirana struktura pristojnosti počasi prešla iz centralnega tipa na regije, departmaje in na mestne uprave.

 LEGALNI OKVIR

●        31. december 1913 o zaščiti zgodovinskih spomenikov

●        'Zakon o dediščini' (”Code du patrimoine”, 2004) 

●        Zakon štev. 2016-925 (LOI n° 2016-925) – 7. julija 2016 o  svobodi oblikovanja, arhitekture in dediščine


  RATIFICIRANE MEDNARODNE KONVENCIJE

●        Konvencija o varstvu kulturne lastnine v primeru vojnega spopada (Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict (1954): ratificiran 17. junija 1957

●        Konvencija o merah prepovedi in preprečevanju nezakonitega uvoza (Convention on the Means of Prohibiting and Preventing the Illicit Import, Export and Transfer of Ownership of Cultural Property (1970): ratificiran dne 7. januarja 1997

●        Konvencija o varstvu svetovne kulturne dediščine (Convention concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage (1972): ratificiran dne 27. junija 1975

●        Konvencija o varstvu arhitekturne dediščine Evrope (Convention for the Protection of the Architectural Heritage of Europe (Granada, 1985): ratificiran dne 13. marca 1987

●        Evropska konvencija o varstvu arhitekturne dediščine (prenovljena verzija, Valletta) (European Convention on the Protection of the Archaeological Heritage (Revised) (Valletta, 1992): ratificiran dne 10. julija 1995

●        Evropska konvencija o okolju  (European Landscape Convention (Florence, 2000): ratificiran dne 17. marca 2006

●        Konvencija o varstvu podvodne kulturne dediščine (Convention on the Protection of the Underwater Cultural Heritage (2001): ratificiran dne 7. februarja 2013

●        Konvencija UNESCA o zaščiti nesnovne kulturne dediščine (Unesco Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage (2003): ratificiran dne 11. julija 2006

Informacija o zakonodaji temelji na podatkih Sveta Evrope:
https://www.coe.int/en/web/herein-system/france


Last modified: Tuesday, 24 October 2023, 12:37 PM