Rethink Heritage

V Grčiji je za 'varstvo naravnega in kulturnega okolja odgovorna država in je pravica vsakega posameznika'  (Constitution of Greece, Official Bulletin, 85/A/18-4-2001, art. 24).

Ključna zakonodaja tega področja je 'Zakon 3028/2002 o varstvu antikvitet in kulturne dediščine na splošno', ki razvija jasno razdeljen sistem varstva snovne in nesnovne dediščine.

Temeljno nacionalno telo za varstvo kulturne dediščine je Ministrtvo za kulturo in šport. Njegove službe, ki so odgovorne za upravljanje in varstvo spomenikov, so razdeljene na Osrednjo upravo in na Regionalno upravo.

Osrednja uprava nadzoruje Regionalne uprave in zagotavlja koordinacijo aktivnosti s končnim ciljem: varstvo ogrožene dediščine. Osrednji del uprave je na področju varstva kulturne dediščine Generalni direktorat antikvitet in kulturne dediščine za integralno upravljanje in Generalni direktorat za konservacijo, muzeje in tehnična dela, ki sodeluje z ustreznimi službami prvega na področjih pregleda in izvedbe del varstva, stabilizacije, obnove in vrednotenja arhitekturnih spomenikov in spominskih območij. Razen tega ima Ministrstvo za kulturo in šport tri svetovalna telesa, ki igrajo ključno vlogo pri oblikovanju politik varstva dediščine in zagotavljajo glavne posege v nacioonalne spomenike, območja in muzeje. To so: Osrednji arheološki svet, Osrednji svet za sodobne spomenike in Svet za muzeje. Ti organi so nadrejeni Lokalnim svetom za spomenike.

Razen tega vsebujejo Regionalne službe Arheološko upravo, ki uravnava varstvo kulturne dediščine pred letom 1830 in Službo za sodobne spomenike in Tehnične službe – slednji dve službi se ukvarjata s sodobno arhitekturno dediščino.

 LEGALNI OKVIR

●        Zakon o varstvu antikvitet in kulturne dediščine 3028/02 

●        Zakon o splošnih gradbenih pravilih 2508/1997

●        Zakon o novem gradbenem urejanju 4067/2012 2012

●        Zakon o nadzoru in varstvu grajenega okolja 4495/2017

Ta tvarina spada pod nadzor Ministrstva za okolje in energijo, vsi zasebni posegi pa se podrejajo Zakonu o arheologiji 3028/2002.

  RATIFICIRANE MEDNARODNE KONVENCIJE

UNESCO

●        Konvencija o varstvu kulturne lastnine v primeru vojnih razmer (Convention for the Protection of Cultural Property in the event of Armed Conflict (1954) in dva ustrezna protokola (1954 and 1999). Zakon 1114/81, Uradni list 6/A/08.01.1981 in Zakon 3317/05, Uradni list 45/A/23.02.2005

●        Konvencija o sredstvih za prepoved uvoza, izvoza in prevoza kulturne lastnine (Convention on the Means of Prohibiting and Preventing Illicit Import, Export and Transfer of Ownership of Cultural Property (1970). Zakon 1103/80, Uradni list 297/A/29.12.1980

●        Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine Zakon 1126/81, Uradni list 32/A/10.12.1981

●        Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine, Zakon 3521/2006, Uradni list 275/A/22.12.2006

●        Konvencija o varstvu in pospeševanju različnosti kulturnega izražanja, Zakon 3520/06, Uradni list 274/A/22.12.2006

SVET EVROPE

●        Evropska kulturna konvencija (1954). Zakon 4194/61, Uradni list 166/A/19.09.1961

●        Konvencija o varstvu arhitekturne dediščine Evrope (Convention for the Protection of the Architectural Heritage of Europe (1985). Zakon 2039/92, Uradni list 61/A/13.04.1992

●        Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine (European Convention on the Protection of the Archaeological Heritage (1969, and revised, 1992). Zakon 1127/81, Uradni list 32/A/10.02.1981 in Zakon 3378/05, Uradni list 203/A/19.08.2005

●        Evropska okoljska konvencija (European Landscape Convention (2000). Zakon 3827/10, Uradni list 30/A/25.02.2010

SKUPNO

●        Konvencija o ukradenih ali nezakonito izvoženih kulturnih objektih (Convention on Stolen or Illegally Exported Cultural Objects (1995). Zakon 3348/05, Uradni list 144/A/23.06.2005

Informacija o zakonodaji temelji na podatkih Sveta Evrope:
https://www.coe.int/en/web/herein-system/greece