Rethink Heritage

Ekspresionizem (ekspresionistična arhitektura) – 1910 do 1924

Arhitekturno gibanje v Evropi vzporedno z ekspresionistično vizualno in uprizoritveno umetnostjo, ki se je še posebej razvila in prevladovala v Nemčiji. Ekspresionistična arhitektura je eden od treh prevladujočih stilov moderne arhitekture (mednarodni slog, ekspresionistična in konstruktivistična arhitektura). Ekspresionistični arhitekti so uporabljali materiale, kot sta beton in steklo, da bi ustvarili nove kiparske oblike in mase, včasih popačene in razdrobljene, da bi izrazili čustveno perspektivo. Pomembnejši predstavniki so Bruno Taut, Erich Mendelsohn, Walter Gropius, Mies van der Rohe …

Estetika

Doživljanje, zaznavanje in občutenje videnega skozi paleto čustev – odziv telesa na čustveni ravni pri zaznavi videnega. Upošteva, kakšni so miselni procesi v naših glavah, ko se ukvarjamo z estetskimi predmeti ali okolji, kot je gledanje vizualne umetnosti, poslušanje glasbe, branje poezije, doživljanje igre ali raziskovanje narave. Filozofija arhitekture in umetnosti posebej proučuje, kako si umetniki predstavljajo, ustvarjajo in izvajajo dela, pa tudi kako jih ljudje uporabljajo, čutijo, uživajo in kritizirajo. Estetika razmišlja, zakaj so ljudem nekatera umetniška dela všeč, druga pa ne, pa tudi, kako lahko umetnost vpliva na razpoloženje ali celo na prepričanja.