LESENE KONSTRUKCIJE IN TESARSTVO
Teorija in praksa sta v lesenih konstrukcija prav povezani. Tesanje debla je praktično delo, ki teoretično uporablja krog in kvadrat. Vodilo so vodoravne, navpične in diagonalne vodilne linije. Ta sistem riše teoretično shemo, v bistvu pa poenostavlja delo obdelave tramov in njih sestavo.
Prvi problem je profil: naravno deblo je vedno okroglo. Kroga pa ne moremo sestavljati ne navpično, ne vodoravno in ne v prostoru brez ostanka. Le pravokoten profil to omogoča, zaradi ene same dimenzije pa je za to najbolj primeren kvadrat. Ravne ploskve med seboj še tesnijo – krog do kroga pa se stika v neskončno majhni širini. Pravokotni elementi torej sestavljajo konstruktivno in zatesnjeno steno (Juvanec 2012).
Praksa sledi temu: deblo je okroglo, obtesano pa je kvadratno, žagano tudi pravokotno. Medtem ko ima stena iz okroglic problem s tesnjenjem, jih pri kvadratnih tramovih ni. To je uporabljeno predvsem pri tesarskih zvezah (Zwerger 2012).
Teorija je mnogo bližja praksi kot si predstavljamo: osnova je krog z včrtanim kvadratom, vodilne linije pa so vodoravnica, navpičnica in diagonala po sredini – vse simetrično (Werner 1988).
Uporaba teorije je v praksi enostavna. Imamo tri osnovne oblike: krog, kvadrat, pravokotnik in le tri kote: 0, 45 in 90 stopinj. To ni ne omejitev in ne zakon, a z njihovo uporabo dobimo končno rešitev: usklajeno lepoto.
Krog ima le eno razsežnost okrog centra: polmer ali radij. Simetrija kroga je popolna, v vseh smereh.
Kvadrat ima v osnovnici le eno razsežnost, en kot in eno diagonalo (pravzaprav dve, a sta enaki). Simetrija kvadrata nastopa v navpični in v vodoravni smeri ter po sredini med tema dvema smerema, pod kotom 45 stopinj (Juvanec 2012).
Kompozicija kroga s kvadratom ima le eno razsežnost: osnovnico. Kolikor je osnovnica kvadrata dolga 'ena', je kvadratova diagonala – po Pitagori – 'kvadratni koren iz dve' ali točneje 'ena krat kvadratni koren iz dve'. Ena na kvadrat plus ena na kvadrat je tako dva na kvadrat.
Pravokotnik ima svoj izvor v kvadratu, njegova skrajnost pa je profil deske. Najuporabnejši profil trama je kvadrat, najnosilnejši pa je tisti v zlatem rezu.
Zlati rez je razmerje dolžin, ki ga najdemo tako v naravi in tudi na človekovem telesu.
Izrazimo ga takole:
a : b = b : c
če je
c = a + b
Dolžina 'c' v zlatem rezu je opisana kot odnos razsežnosti 'a' in 'b', če je 'c' sestav dolžin 'a' + 'b'.
Razmerje zlatega reza lahko v geometriji sestavimo s pomočjo kvadrata in polovice njegove diagonale:
1 : (1 + √5)/ 2
Profil trama v zlatem rezu, postavljenega pokonci, je najučinkovitejši, najnosilnejši profil z najmanj materiala (Kusar 1999). Tako je tak prerez najbolj trajnosten, uporablja najmanj drves in tako pušča našim zanamcem še največ tega naravnega bogastva.
V arhitekturi najdemo zlati rez pogosto, najbolj znana je palača Združenih narodov v New Yorku, ki ga je zgradil francoski arhitekt Le Corbusier.
Les pa ni material, ki bi ga uporabljali le pri nizkih zgradbah, sodobne konstrukcije imajo po šest ali celo več nadstropij (Zuerich, Dunaj, Koper...).
Palisada in preplet
Palisada je sistem navpičnih tramov, ki so vgrajeni, zarinjeni v teren.
Če teren to dopušča, je konstrukcija stabilna, sicer pa jo je treba še povezati. To je preprost sistem in omogoča tudi zaobljene oblike. najstarejši znani primeri so 'crannogi' na Irskem, kjer so bili kriti s slamnato kritino.
Preplet pa ima vertikalno nosilno konstrukcijo in horizontalno povezavo, kjer se tanjše vejice ali na pol izrezane veje prepletajo med nosilci. Konstrukcija je le delno zaprta: še vedno prepušča svetlobo, veter in poglede. Zato je preplet mnogokrat zatesnjen z blatom.