A
Adaptacija
Sprememba oz. prilagoditev objekta, da ustreza obstoječi ali predlagani uporabi. Vsebuje vrsto različnih strategij in ukrepov, ki so primerni za obravnavanje potreb po prilagajanju stavbe. Ukrepe je mogoče kategorizirati kot strukturne, institucionalne ali socialne. Gre za preureditev prvotne uporabe stavbe s tehničnimi in družbenimi izboljšavami za boljšo uporabo, za podaljšanje življenjske dobe ali za spremembo uporabnosti.
Analiza
Razgradnja katere koli materialne ali abstraktne stvari na njene osnovne sestavne dele (v nasprotju s sintezo). Je metodično preučevanja narave nečesa ali določanja njegovih bistvenih značilnosti in njihovih odnosov. Je postopek razdelitve kompleksne teme ali snovi na manjše dele, da bi jo bolje razumeli. Na ta način je analiza postopek preučevanja predmeta po njegovih primarnih elementih v tehničnem, družbenem in pomenskem smislu ter odnosih med njimi.
Anastiloza
Arheološki izraz za tehniko rekonstrukcije, pri kateri se porušeno zgradbo ali spomenik obnovi z uporabo originalnih arhitekturnih elementov v največji možni meri, po potrebi v kombinaciji s sodobnimi materiali, pri čemer se zagotovi, da so slednji nemoteči, hkrati pa jasno prepoznavni kot nadomestni materiali.
Antropometrija
Primerjalna študija mer in zmogljivosti človeškega telesa. Izhaja iz grških besed "anthropos"/človek in "metron"/mera. Vsako orodje, ki se uporablja v antropometričnih študijah, služi kot identifikacijsko orodje. Uporablja se za razumevanje človeških telesnih variacij in v različnih poskusih povezovanja telesnih z rasnimi in psihološkimi lastnostmi. Poleg tega antropometrija vključuje tudi sistematično merjenje fizičnih lastnosti človeškega telesa, predvsem dimenzij velikosti in oblike človeškega telesa. Temeljno načelo antropometrije je, da mora biti zasnova stavbe prilagojena dimenzijam človeškega telesa in človekovemu gibanju, namesto da bi se morali ljudje prilagajati zasnovi zgradbe. Ergonomski principi, ki so v skladu s človeškimi potrebami kažejo pomen stavb.
Arhitektura
Projektiranje in gradnja zgradb. Dobesedni prevod iz grščine: trdno stati. Arhitektura se je v zgodovini človeštva razvijala kot odgovor na naše spreminjajoče se potrebe, inovacije v načrtovanju gradbene tehnologije in spremembe v načinu, kako gledamo na svet okoli nas. Delno je odziv na funkcionalne potrebe družbe, ustvarjalno izražanje pa ponuja tudi prostor za oblikovanje našega okolja na bolje. Arhitekturna praksa nam zagotavlja usklajeno grajeno okolje, kjer stavbe delujejo kot delovna mesta, kot domovi in kot javni prostori.
Arhitektura gline
Arhitektura ruše, šote in gline/naravnih materialov. S svojo bogato raznolikostjo oblik po vsem svetu, je skrbnica materialne kulture in identitete ljudstev, ki so ju gradila. Poleg tega je splošno priznana kot prastari primer trajnosti v vseh svojih variantah in interpretacijah. Arhitektura sedanjosti bi se morala pri načrtovanju trajnostne arhitekture prihodnosti učiti iz teh primerov.
Arhitektura Rimljanov (300 pr. n. št. - 700 n. št.)
Je prevzela nekaj zunanjega vpliva klasične grške arhitekture s podobnim poudarkom na meščanskih stavbah, vendar se je razlikovala od grških stavb in postala nov arhitekturni slog. Znana je po svoji široki paleti ikoničnih tipov stavb, kot so; templji, kopeli, vile, amfiteatre, palače in cirkuse. Rimska arhitektura je razvila pomembne strukturne elemente, kot so loki, obokani stropi in kupole, ki so bili običajno močni in dobro zasnovani z uporabo betona. To je pripeljalo do razvoja gradbenih projektov brez primere, kot so mostovi, akvadukti in ceste.
Arhitekturna krajina
Omejeno območje s podobnimi arhitekturnimi značilnostmi. Zajema prostorsko enoto, ki ima zaradi posebnih geografskih, vremenskih, kulturnih, gospodarskih in drugih okoliščin podobne arhitekturne značilnosti in prepoznavno identiteto, po elementih s svojimi razmerji med njimi in vpliva na celoto, tako v uporabnem kot vizualnem smislu. >> Kulturna krajina >> Krajina
Arhitekturno konserviranje
Z arhitekturnega vidika konserviranje pomeni vse postopke skrbi za stavbo ali kraj, da ohranijo svoj arhitekturni in kulturni pomen. V to so vključeni postopki (uporabe, konstrukcije in vidnosti) za ohranjanje prvotnega bistva objekta z uporabo originalnih ali drugih materialov, vendar s pozornostjo, da se ne pokvari vizualni pomen. >> Konservatorstvo stavb >> Konservatorstvo
Art Deco (okoli leta 1925)
Slog se je razvil v Franciji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in se hitro razširil po vsem svetu. Velja za glamurozno, a eklektično gibanje, ki je sprejelo tako modernizem kot tradicionalizem. Za Art Deco so bili značilni novi materiali, drzna geometrijska oblika in moderna estetika 'strojne dobe', hkrati pa je vključeval obsežno in razkošno okrasje.Art nouveau (1890-1910)
Slog se je izrazil kot simptom boja med starim in novim. Med tem, ko je zavrnil nekatere obujajoče sloge 19. stoletja, je prevzel nekaj elementov rokokoja z organskimi oblikami in uporabno umetnostjo, ki so značilni za vhode v pariško podzemno železnico Hectorja Guimarda. Pomembna predstavnika art nouveauja v arhitekturi sta Mackintosh in Gaudi. Art nouveau je v različnih jezikih znan pod različnimi imeni: Jugendstil v nemščini, Stile Liberty v italijanščini, Modernisme català v katalonščini itd. V angleščini je znan tudi kot Modern Style.
Avtentičnost
To so elementi istega izvora, identitete. Vse kulturne dobrine morajo izpolnjevati temeljni pogoj avtentičnosti/pristnosti, da lahko izkažejo svojo izjemno univerzalno vrednost. Pristna lastnina izraža svoje kulturne vrednote na resničen in verodostojen način z lastnostmi, kot so oblika, materiali, funkcija, sistem upravljanja, lokacija, ambient itd.