D
Dediščina (Patrimoine)
Katera koli dobrina ali skupina dobrin, naravnih ali kulturnih, snovnih in nesnovnih, ki jih skupnost priznava zaradi njihove vrednosti kot priče zgodovine in spomina, pri čemer poudarja potrebo po varovanju, ohranjanju, sprejemanju, spodbujanju in razširjanju tovrstne dediščine.
Degradacija
Proces, pri katerem objekt (tudi okolje ali prostor) sčasoma postane zapuščen, neuporaben ali manj uporaben, včasih ga lahko vidimo tudi kot degradirano območje, na primer stare tovarniške površine itd. Degradacijo lahko povzroči veliko različnih vplivov oz. razlogov, skoraj vedno pa velja za nezaželen proces. Preprečevanje in boj proti degradaciji dela mesta, izdelka ali strukture je velik izziv, s katerim se soočajo številni arhitekti in inženirji.
Deklaracija
Še en način določanja norm, ki niso predmet ratifikacije. Kot priporočila postavljajo univerzalna načela, ki jim je skupnost držav želela pripisati čim večjo avtoriteto in čim širšo podporo. Izraz je namerno izbran, da nakaže, da pogodbeni stranki ne nameravata ustvariti zavezujočih obveznosti, ampak želita le izraziti določene težnje, ki pa niso vedno pravno zavezujoče. Na področju kulturne dediščine so pomembne deklaracije, kot sta recimo Firenška deklaracija (2014) in Unescova deklaracija o namernem uničevanju kulturne dediščine (2003) …
Dekonstruktivizem (okoli 1980)
Gibanje postmoderne arhitekture, ki daje vtis razdrobljenosti zgrajenega objekta. Zanj je značilna odsotnost harmonije, kontinuitete ali simetrije. Njegovo ime izhaja iz ideje o »dekonstrukciji«, obliki semiotične analize, ki jo je razvil francoski filozof Jacques Derrida. Arhitekti, katerih delo je pogosto opisano kot dekonstrukcionizem (čeprav v mnogih primerih arhitekti sami zavračajo oznako), so Peter Eisenman, Frank Gehry, Zaha Hadid, Rem Koolhaas, Daniel Libeskind, Bernard Tschumi in Coop Himmelb(l)au.
De Stijl (Slog/Stil) (1917 do 1931)
Umetniško in oblikovalsko gibanje, ki se je razvilo na Nizozemskem, tudi kot posledica njene izolacije med prvo svetovno vojno. Prepoznaven je bil po uporabi močnih geometrijskih linij, drznih osnovnih barvah in artikulaciji izrazitih funkcionalnih elementov. Sprejeli so ga v umetnosti (zlasti Mondrian), pohištvu in arhitekturi. Med tem, ko je bilo dejansko ustvarjene razmeroma malo arhitekture, je vpliv stavb, kot je hiša Rietvelda Schroderja (1924), viden v delu arhitektov, kot je Mies van der Rohe.
Dokazilo o izvoru/poreklu
Dokument porekla, na primer sklep o razdelitvi, ki dokazuje dedovanje, izvozno dovoljenje; oporoka, pogodba, sodna odločba ali odločba upravnega organa, izpisek iz prodajne evidence ali drug verodostojni dokument, ki dokazuje, da je zadevna oseba pridobila lastništvo ali skrbništvo nad arheološko najdbo ali zbirko takih najdb. Dokazilo o poreklu je lahko tudi izvedensko mnenje, izjava prejšnjega lastnika ali druge priče ali katera koli druga dokumentacija, kot je fotografija, videoposnetek ali objava v tiskanih medijih. Za dokaz izvora se šteje tudi prijava odkritja arheološke najdbe ali prijava njene hrambe po različnih aktih kulturne dediščine.
Dokumentacija kulturnih dobrin
Vsi zapisi, pisni in slikovni, nabrani med pregledovanjem in ravnanjem s kulturno dobrino. Kjer je to primerno, dokumentacija vključuje zapise in poročilo o pregledu, predlog sanacije, soglasje lastnika, zapise o sanaciji in poročilo, priporočila za nadaljnjo oskrbo, vzorce, vzete iz kulturne dobrine, in ustrezno korespondenco. Namen dokumentacije je: • evidentirati stanje kulturne dobrine; • beleženje informacij, razkritih med preiskavo ali drugimi ohranitvenimi dejavnostmi, ki pomagajo pri razumevanju kulturne dobrine; • evidentirati spremembe nepremičnine zaradi konservatorskih dejavnosti in utemeljitev teh sprememb; • zagotoviti informirane ukrepe, ki bodo v pomoč pri prihodnji oskrbi in ravnanju s kulturno dobrino; • evidentirati dogovore ali dogovore med strokovnjakom za ohranjanje in lastnikom; in • zagotoviti dokumente, ki so lahko na voljo, če in ko to zahtevajo pravni razlogi.