N
Nacionalna/narodna dediščina
Območje dediščine z vrednostjo, ki jo je vladna enota registrirala kot nacionalno pomembno za kulturno dediščino ali zgodovino te države. Je območje kulturne dediščine državnega pomena. Območja nacionalne dediščine je mogoče fizično najti kot presečišče več narodov, vendar na omejenem prostoru, ki ne pokriva vseh držav ali etničnih območij. Če je narodna dediščina priznana kot del večjega območja ali več kulturnih enot z lokalnimi značilnostmi za mednarodni pomen, se lahko uvrsti v mednarodno dediščino.
Nadomestni materiali
Materiali, ki se uporabljajo za posnemanje zgodovinskih materialov, ki morajo ustrezati videzu in fizičnim lastnostim zgodovinskih materialov. Najpogosteje se pri sanaciji ali rekonstrukciji kulturne dediščine uporabljajo novejši in sodobni (boljši) materiali, saj so se s časom razvili tudi materiali.
Nadzor, spremljanje/monitorning
Beleženje dogajanja v delovanju - Upravljavci območij in lokalne oblasti si morajo nenehno prizadevati za upravljanje, spremljanje in ohranjanje lastnine svetovne dediščine. Države pogodbenice so dolžne redno pripravljati poročila o stanju ohranjenosti in različnih zaščitnih ukrepih, uvedenih na njihovih lokacijah. Ta poročila omogočajo Odboru za svetovno dediščino, da oceni razmere na območjih in se sčasoma odloči, ali je treba sprejeti posebne ukrepe za rešitev ponavljajočih se težav. Postopek periodičnega poročanja zagotavlja oceno uporabe Konvencije o svetovni dediščini s strani držav pogodbenic. Zagotavlja tudi posodobljene informacije o območjih za beleženje morebitnih sprememb v stanju ohranjenosti območij. Periodična poročila – ki jih predložijo države pogodbenice same – so pripravljena na regionalni osnovi in jih pregleda Odbor za svetovno dediščino po vnaprej določenem urniku, ki temelji na šestletnem ciklu.
Naravna dediščina
Naravne značilnosti, sestavljene iz fizičnih in bioloških tvorb ali skupin takšnih tvorb, ki imajo izjemno univerzalno vrednost z estetskega ali znanstvenega vidika. Geološke in fiziografske formacije in natančno začrtana območja, ki tvorijo življenjski prostor ogroženih živalskih in rastlinskih vrst izjemne univerzalne vrednosti z vidika znanosti ali varstva, naravne znamenitosti ali natančno začrtana naravna območja izjemne univerzalne vrednosti z vidika znanost in ohranjanje naravnih lepot.
Neogotika (1760 – 1880)
Arhitekturno gibanje, ki se je začelo v Angliji. Njegova priljubljenost je hitro narasla v začetku 19. stoletja, ko so si vse bolj resni in izobraženi ljubitelji neogotike prizadevali za oživitev srednjeveške gotske arhitekture v nasprotju s takrat prevladujočimi neoklasičnimi slogi. Neogotika črpa značilnosti iz prvotnega gotskega sloga, vključno z okrasnimi vzorci, zaključki, suličastimi okni, kapnimi kamni (npr. v obliki pedimenta) in drugim.
Neoklasicistična arhitektura (1750 – 1920)
Izhaja iz paladijeve arhitekture in se nanaša na klasično grško in rimsko arhitekturo. Ima kvalitete ploskev, poudarja stene in ločevanje elementov. Pomembna primera neoklasične arhitekture sta Bela hiša v Washingtonu in Banka Anglije v Londonu.
Neolitska arhitektura (10.000–2.000 pr. n. št.)
Tega pravzaprav ne moremo imenovati arhitektura, čeprav ima nekaj arhitekturnih vidikov. Ta ni vključevala samo zatočišč, ampak tudi grobnice, verske zgradbe, simbolične strukture in spomenike, kot so megaliti, najdeni v Evropi in Sredozemlju. Nekatere od teh struktur so bile zelo dodelane. Gradbeni material je vključeval blatno opeko, kože, tekstil, pletenino, kamen in les.
Nesnovna kulturna dediščina
Neotipljive prakse, reprezentacije, izrazi, znanja, veščine – kot tudi instrumenti, predmeti, artefakti in kulturni prostori, povezani z vrednotami skupnosti, skupin in v nekaterih primerih posameznikov in so kot taki priznani kot del kulturne dediščine. To nematerialno kulturno dediščino, ki se prenaša iz roda v rod, skupnosti in skupine nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje in interakcijo z naravo ter svojo zgodovino, saj jim daje občutek identitete in kontinuitete ter tako spodbuja spoštovanje kulturne raznolikosti in človeško ustvarjalnost. Upoštevana je le nesnovna kulturna dediščina, ki je združljiva z obstoječimi mednarodnimi instrumenti o človekovih pravicah, pa tudi z zahtevami medsebojnega spoštovanja med skupnostmi, skupinami in posamezniki ter trajnostnim razvojem.
Normanska arhitektura (1075 – 1250)
Kategoriziran slog romanske arhitekture, ki so ga razvili Normani. Zlasti se izraz tradicionalno uporablja za angleško romansko arhitekturo. Normani so uvedli veliko število gradov in utrdb, vključno z normanskimi utrdbami, in hkrati samostanov, opatij, cerkva in katedral, v slogu, za katerega so značilni običajni romanski zaobljeni loki in še posebej velika razmerja v primerjavi z drugimi regionalnimi različicami sloga.