K
Klasična arhitektura (300 pr. n. št. – 100 n. št.)
Skupni izraz za arhitekturo stare Grčije in Rima. Običajno označuje arhitekturo, ki bolj ali manj zavestno izhaja iz načel grške in rimske arhitekture klasične antike ali včasih še iz del rimskega arhitekta Vitruvija. Čeprav se klasični slogi arhitekture lahko zelo razlikujejo, lahko na splošno rečemo, da vsi črpajo iz skupnega "besednjaka" dekorativnih in konstruktivnih elementov. Lahko se nanaša tudi na katero koli arhitekturo, ki uporablja klasično estetsko filozofijo. Izraz se lahko uporablja drugače kot "tradicionalna" ali "vernakularna arhitektura", čeprav lahko z njo deli temeljne aksiome.
Konservacija
Dejanja ohranjanja, namenjena varovanju kulturne dediščine za prihodnost. Namen konservatorstva je preučiti, evidentirati, obdržati in obnoviti kulturno pomembne lastnosti kulturne dediščine, kot so opredmetene v njeni fizikalni in kemični naravi, z najmanjšim možnim posegom. Konservatorstvo obsega: pregledovanje, dokumentiranje, preventivno konserviranje, »rezervacijo«(pridržanje za možnost zaščite objekta), obdelavo, restavriranje in rekonstrukcijo. >> Konservatorstvo arhitekture >> Konservatorstvo stavb
Konservator
Strokovnjak, katerega primarni poklic je konservacija in ki s specializiranim izobraževanjem, znanjem, usposabljanjem in izkušnjami oblikuje ter izvaja vse dejavnosti ohranjanja v skladu z etičnim kodeksom, kot npr. Etični kodeks AIC in smernice za prakso. Konservatorji so odgovorni za sanacije, preventivo in raziskave, usmerjene v dolgoročno ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Za licenco konservatorja je v večini držav potrebno opraviti tudi posebne izpite.
Konstruktivizem (konstruktivistična arhitekture)(1920-1932)
Oblika moderne arhitekture, ki je vzniknila v Sovjetski zvezi v dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja. Združuje napredno tehnologijo in inženiring z odkritim komunističnim družbenim namenom. Čeprav je bilo gibanje razdeljeno na več med seboj konkurenčnih frakcij, je ustvarilo številne pionirske projekte in stavbe, preden je okoli leta 1932 padlo v nemilost politike. A vendar je pustil pomemben pečat na kasnejši razvoj arhitekture.
Koordinacija
Usklajevanje, harmonizacija, organizacija različnih elementov telesa. Je proces organiziranja ljudi ali skupin, tako da pravilno in dobro delujejo skupaj, ter zagotavljanje harmoničnega delovanja delov za dosego učinkovitih rezultatov.
Kraj
Geografsko opredeljeno območje. Lahko vključuje elemente, predmete, prostore in pogled. Kraj ima lahko oprijemljive in nematerialne razsežnosti. Lahko je krajina, morska pokrajina, značilnost, območje, lokacija, stavba ali drugo delo, skupina zgradb ali druga dela ali pokrajine, skupaj s pripadajočo vsebino in okolico.
Kriteriji (množina), kriterij (ednina)
Merila presoje pri vrednotenju misli, besedil, načrtov, projektov, izvedb za oblikovanje pravil ali načel na strokovnem ali znanstvenem področju. Kriteriji se uporabljajo tudi za izbiro območij ali stavb izjemne vrednosti za vključitev na seznam svetovne dediščine, na primer predstavljajo mojstrovino človeškega ustvarjalnega genija, kažejo pomembno izmenjavo človeških vrednot, predstavljajo edinstveno ali vsaj izjemno pričevanje o kulturno tradicijo ali civilizacijo, da je izjemen primer vrste stavbe, arhitekturne ali tehnološke celote ali krajine, ki ponazarja pomembno(-e) fazo(-e) v človeški zgodovini itd.
Kulturna dediščina
Zapuščina snovnega in nesnovnega oblikovanja, podedovana od preteklih generacij, da se ohranja in prenaša. Sistemi prepričanj, vrednote, filozofski sistemi, znanje, vedenje, običaji, umetnost, zgodovina, izkušnje, jeziki, družbeni odnosi, institucije ter materialne dobrine in stvaritve, ki pripadajo skupini ljudi in se prenašajo iz ene generacije v drugo. Skupino ljudi ali družbo lahko povezujejo rasa, starost, etnična pripadnost, jezik, nacionalno poreklo, vera ali druge družbene kategorije ali skupine.
Kulturna krajina
Kot del nepremične dediščine, je kulturna dobrina in predstavlja »skupno delo narave in človeka«. Ponazarja razvoj človeške družbe in poselitve skozi čas, pod vplivom fizičnih omejitev in/ali priložnosti, ki jih ponuja njihovo naravno okolje, ter vplivom zaporednih družbenih, gospodarskih in kulturnih sil, tako zunanjih kot notranjih. >> Arhitekturna krajina >> Krajina
Kulturna dobrina
Nepremičnine, po izpolnjevanju vsaj enega od kriterijev kulturne dediščine in preizkusu avtentičnosti, se imenujejo kulturne dobrine. Pod pojmom so zajete materialne in nematerialne kulturne prvine po izpolnjevanju vsaj enega od kriterijev kulturne dediščine, pomembnih za vse dele kulture, vključno z avtentičnostjo.
Kulturna raznolikost
Posledica neodvisnih dolgoletnih razvojev in odkritij na različnih krajih, ob različnih razmerah in pogojih, naravnih danostih. Ta raznolikost je utelešena v edinstvenosti in pluralnosti identitet skupin in družb, ki sestavljajo človeštvo. Kot vir izmenjave, inovacij in ustvarjalnosti je kulturna raznolikost za človeštvo tako potrebna kot je biotska raznovrstnost za naravo.
Kulturne vrednote
Pomeni snovnih ali nesnovnih oblik kulture, ki jim različne skupnosti dodajajo vrednost (visok pomen) in jih negujejo in ohranjajo kot zgled.
Kulturni pomen/izjemnost
Estetska, zgodovinska, znanstvena, družbena ali duhovna vrednost za pretekle, sedanje ali prihodnje generacije. Kulturni pomen/izjemnost je utelešen v samem kraju, njegovi strukturi, okolju, uporabi, asociacijah, pomenih, zapisih, povezanih krajih in povezanih predmetih. Mesta imajo lahko različne vrednosti za različne posameznike ali skupine.