Rethink Heritage

Mednarodna zaščita arhitekturne dediščine je pokrita predvsem z organizacijo United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESCO, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo), ki je specializirano telo ZN, osnovano leta 1945 za razširjanje miru in varnosti na področjih izobraževanja, znanosti in kulture (http://whc.unesco.org).

Organizacija ima sedež v Parizu, njena vsestranskost pa se kaže v številu držav članic, ki dosega do danes število 195. Uneskovi programi stremijo k dosegu ciljev trajnostnega razvoja po Programu 2030 in so bili potrjeni na Skupščini ZN v letu 2015.

UNESCO je v svoji zgodovini pokazal izjemno spoštovanje za varstvo kulturne dediščine predvsem z več regulatornimi mehanizmi: z listinami in konvencijami, doktrinami in priporočili, ki sicer nimajo zakonodajne moči, a so uporabljani kot priporočila za objekte dediščine.

Uneskove misije vključujejo promoviranje svetovne identifikacije, varstva in konservacije kateregakoli objekta kulturne ali naravne ddiščine, vse v okviru visokih načel humanizma. Vse to je doseglo višek s sprejemom Konvencije o varstvu svetovne in naravne dediščine, ki je bila sprejeta sprejeta leta 1972. Govori o nevarnostih, ki bi lahko vodile do njenega popolnega izginotja.

Te konvencije urejajo dediščino obeh tipov: kulturne in naravne, upoštevajoč medsebojno vplivanje ljudi in narave ter skladnost obeh.

Do danes je ratificiralo ta dokument 193 vlad, kar kaže na splošno razumevanje. Države podpisnice, ki konvencije priznavajo in imajo na svojem območju vpisane objekte v Listo svetovne dediščine kot del svetovne dediščine, ji priznavajo vse pravice mednarodne javnosti, ne glede na nacionalno pripadnost ali lastništvo.

Trenutno varuje UNESCO dediščino v 167 državah sveta. Z vpisom zagotavlja UNESCO vsem vpisnikom izjemne splošne vrednote. Gre za priznanje univerzalnih vrednot, varstva in skrbi ne glede na lokacijo. Za vpis v Listo svetovne dediščine mora biti dokazana univerzalna vrednost in vsaj eden selektivnih kriterijev. Obstaja 10 kriterijev, ki so opisani v Operativnih navodilih, sestavljenih v okviru Konvencije. Ti kriteriji predstavljajo temeljno orodje za vpis v Listo svetovne dediščine. Do leta 2004 so obstajali šest kulturnih in štirje kriteriji za naravno dediščino, po sprejetju prenove Operativnih navodil pa za vpis zadošča že en sam kriterij.

Komite za vpis sledi kriterijem, ki odsevajo tekoče spremembe koncepta svetovne dediščine:

  i) Predstavitev humane kreativnosti
  ii) Predstavljanje pomemembne izmenjave vrednot časa ali lokacije, v odnosu razvoja arhitekture ali           tehnologije, urbanega načrtovanja ali oblikovanja okolja
  iii) Izjemnost ali vsaj pomembno pričanje o kulturnem izročilu ali civilizacije, ne glede na to ali je še živo     ali ga ni več
  iv) Izjemnost tipa objekta, arhitekturnega ali tehnološkega kompleksa ali krajine, če to priča o                       pomembnih mejnikih človeške zgodovine
  v) Izrazit primer uporabe človeške poselitve, dežele ali morja, ki predstavljajo kulturo ali kulture;                  humana izraba ogroženega okolja kot posledica sprememb
  vi) Posreden ali neposreden stik med dogodki živega izročila z umetniškimi ali kakršnimikoli deli                 izjemne vrednosti: komite smatra, da lahko ta kriterij deluje le z drugimi
  vii) Vsebnost vrhunskega naravnega pojava ali prostora izredne lepote 

  viii) Predstava izjemnega primera neke stopnje zemeljske zgodovine, vključujoč zapise življenja,                   geoloških procesov v razvoju okolja ali pomembnih geomorfoloških ali fiziografskih pojavov
  ix) Izjemni primeri pomembnih ekoloških in bioloških procesov v razvoju kopenskih, vodnih, obalnih in     morskih ekosistemov  in združb rastlin in živali 
  x) Vsebnost najpomembnejših naravnih habitatov za varstvo biološke različnosti na mestu samem,             vključujoč ogrožene vrste s stališča znanosti in ohranjanja.

Nekaj primerov vpisov v Listo svetovne dediščine: arhitektura Jožeta Plečnika v Ljubljani - Human Centred Urban Design (Slovenija) (kriterij iv); Alhambra, Generalife in Albayzín, Granada (Španija) (kriteriji i, iii, iv); Acropola, Atene (Grčija) (kriteriji i, ii, iii, iv, vi); Bath, Anglija (Združeno kraljestvo) (kriteriji i, ii, iv); katedrala v Koelnu (Nemčija) (kriteriji i, ii, iv); zgodovinsko jedro Avignona: papeška palača, nadškofijski ansambel in avinjonski most (Francija) kriteriji i, ii, iv); arheološki kompleks Pompeji, Herculaneum in Torre Annunziata (Italija) kriteriji iii, iv, v); staro mesto Hollókő in njegovo okolje (Madžarska) (kriterij v); zgodovinsko jedro Varšave (Poljska) (kriterija ii, vi); Škocjanske jame (Slovenija) (kriterija vii, viii); Ibiza, bodiverziteta in kultura (Španija) (kriteriji ii, iii, iv, ix, x); St Kilda (Združeno kraljestvo) (kriteriji iii, iv, vii, ix, x).