UREDITEV DEDIŠČINE - NEMČIJA
Nemčija ima na področju dediščine prav svojstven sistem decentralizirane strukture. Skladno s sporazumom med Zvezno vlado in 16 deželami (Laendern) ležijo odgovornosti za varstvo dediščine na deželah, seveda pa se sestav in oblike organiziranja kulturne dediščine med deželami razlikujejo. Za čim boljše učinke so zadolžene za sprejemanje in izvedbo zakonov s tega področja, dežele (okrožja, mestne oblasti in v nekaterih primerih regije).
V okviru dežele so za dediščino zadolžena posebna ministrstva (s senatnimi oddelki), ki skrbijo za nadzor nad pristojnostmi. Deželni zakoni varstva nalagajo osrednjim oblastem zadolžitve pri varstvu in ohranjanju zgodovinskih spomenikov. Pod krovnim okriljem teh organov je ustanovljen Regionalni zavod za varstvo spomenikov (Landesdenkmalamt), ki svetuje in zagotavlja mnenja podrejenim – mestnim oblastem, okrožjem, vasem, pa tudi lastnikom spomenikov s tem, da pripravlja o tem redna poročila. V nekaterih deželah so ti zavodi zadolženi tudi za dokumentiranje objektov dediščine. Na področju varstva so za izvedbo mer pri varstvu odgovorni prav organi na nižji ravni (okrožja, mesta) kot na primer pri manjših deželah kot je Posarje ali mestna območja Berlina, Hamburga ali Bremna.
Decentralizirana struktura odgovornosti vključuje po različnih deželah vrsto osrednjih teles: Stalna deželna ministrska konferenca izobraževanja in kulture (KMK), dve osrednji zvezi: Zveza državnih konservatorjev in Zveza državnih arheologov; končno še Nemški kulturni komite za dediščino (DNK).
Stalna deželna ministrska konferenca izobraževanja in kulture (KMK) je telo, ki usklajuje glavne instrumente skupnega interesa dežel pri Zvezni vladi, Evropski uniji in pri UNESCU.
Razen tega je ustanovil Regionalni zavod za varstvo spomenikov tudi Zvezo državnih konservatorjev (leta 1949) in Zvezo državnih arheologov Zvezne republike Nemčije (1951). Slednji dve organizaciji zagotavljata znanje in izkušnje, na nacionalni ravni pa razvijata sodelovanje varstva in znanosti med strokovnjaki.
Končno je tu še Nemški kulturni komite (DNK), interdisciplinarni forum za varstvo nemške arhitekturne in arheološke dediščine. Deluje na področjih tako zasebne kot javne lastnine.
LEGALNI OKVIR
Baden-Württemberg:
Zakon o varstvu kulturnih spomenikov (DSchG), verzija z dne 3. decembra 1983
Bavarska:
Zakon o varstvu in skrbi spomenikov (DSchG), verzija z dne 7. julija 2009 (BayRS IV, 354 [2242-1-WFK], GVBl 2009, 385, 390 f.)
Berlin:
Zakon o varstvu spomenikov Berlina (DSchG Bln), verzija z dne 24. aprila 1995
Brandenburg:
Zakon o varstvu in skrbi spomenikov dežele Brandenburg (BbgDSchG), sprejet 24. maja 2004
Bremen:
Zakon o skrbi in varstvu kulturnih spomenikov (DSchG), z dne 27. maja 1975 (BremGBl. p. 265), z zadnjo posodobitvijo člena 2 § 5 z dne 17. decembra 2002
Hamburg:
Akt o spomeniškem varstvu (DSchG), z dne 5. aprila 2013
Hesse:
Zakon o varstvu kulturnih spomenikov v verziji z dne 5. septembra 1986 (GVBl. I 1986, 262, section no.: 76-4), nazadnje posodobljen člen 1 dne 10. junija 2011
Mecklenburg-Zahodno Pomeransko:
Odlok o varstvu spomenikov (DSchG M-V), objavljen 6. januarja 1998 (GVOBl. M-V p. 12, oddelek štev. 224-2), nazadnje posodobljen 20. julija 2006
Spodnja Saška:
Spodnjesaški odlok o varstvu spomenikov (NDSchG), verzija z dne 30. maja 1987 (Nds. GVBl. p. 517), posodobljen 11. novembra 2004 (Nds. GVBl. p. 415; no.: 2251001), nazadnje spremenjen v členu 1 dne 26. maja 2011
Severno Porenje in Westfalija:
Zakon o varstvu in skrbi spomenikov Severnega Porenja in Westfalije (DSchG), z dne 11. marca 1980, posodobljen 16. julija 2013
Porenje - Pfalz:
Državni zakon o varstvu in skrbi za spomenike (DSchG), z dne 23. marca 1978, nazadnje dopolnjen 26. novembra 2008
Posarje:
Posarski zakon o varstvu (SDSchG) s členom 1 Zakona štev. 1554 o reorganizaciji Posarskega zakona o varstvu z dne 19. maja 2004 (Uradni list 2004, 1498), dopolnjen v členu 2 dne 17. junija 2009 (Uradni list str. 1374)
Spodnja Saška:
Zakon o varstvu in vzdrževanju kulturnih spomenikov Svobodne države Saške (SaechsDSchG str. 229, oddelek 46-1), posodobljen v členu 6 Zakona o reorganizaciji državne uprave Saške SaechVwNG) z dne 29. januarja 2008 (SaechsGVBI str. 138, 146), popravljen 1. januarja 2009
Saška-Anhalt:
Zakon o varstvu spomenikov države Saška-Anhalt z dne 21. oktobra 1991 (GVBI.LSA str. 368, oddelek 2242.2), posodobljen v členu 2 Tretjega zakona o pomoči pri vlaganjih z dne 5. decembra 2005
Schleswig-Holstein:
Zakon o varstvu spomenikov z dne 30. decembra 2014
Turingija:
Turinški zakon o skrbi in varstvu kulturnih spomenikov (ThuerDSchG) z dne 14. aprila 2004 (GVBl 2004, 465, oddelek štev.: 224-1), posodobljen v členu 4 dne 20. decembra 2007
RATIFICIRANE
MEDNARODNE KONVENCIJE
● Konvencija o varstvu kulturne lastnine v primeru vojnih razmer 1954 (Haška konvencija) (Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict 1954 (Hague Convention 1954)
● Haški protokol 1954 (Hague Protocol 1954)
● Haški protokol 1990 (Hague Protocol 1999
● Konvencija o sredstvih za prepoved in zaščito nezakonitega uvoza, izvoza in prometa kulturne lastnine 1970 (Convention on the Means of Prohibiting and Preventing the Illicit Import, Export and Transfer of Ownership of Cultural Property 1970)
● Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine 1972 (Convention Concerning the Protection of the World Cultural and National Heritage 1972)
● Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine 2003 (Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage 2003)
● Konvencija o varstvu in pospeševanju različnosti kulturnega izražanja 2005 (Convention on the Protection and Promotion of the Diversity of Cultural Expressions, 2005)
● Konvencija o varstvu arhitekturne dediščine 1985 (Convention for Protection of Architectural Heritage 1985 (Granada Convention), Listina iz Granade)
● Evropska konvencija o varstvu arheološke dediščine 1992 (European Convention on the Protection of the Archaeological Heritage 1992 (Valletta Convention), (Listina iz Vallette)