Rethink Heritage

Zveze klad so najpreprostejši sklopi arhitekture, kjer so okrogli ali kvadratni tramovi postavljeni drug na drugega. Izmenični sestav omogoča tudi trden vogal, a je ploskev prekrita le na pol – tram zapira le polovico ploskve, druga polovica je odprta. Ta način gradnje je uporaben le za objekte sušenja: za sušilnice in senike.

Kladne zveze z zarezami so uporabne za stene, ki so že zaprte, tesnijo pred pogledi, vetrom, hladom in vročino, tudi pred dežjem. Gre za preprosto matematiko. Vsak tram je zarezan za polovico: dve polovici tvorita celoto.

A tudi tukaj imamo dve možnosti. Prva je zarezovanje na polovico:

½ + ½ = 1

Polovico zareze lahko žagamo v dveh delih, simetrično po osrednji osi. In spet matematika:

¼ + ½ + ¼ = 1

Seštevek zarez je vedno enak: je 'ena', v zadnje omenjeni izvedbi pa je stena zaprta in zatesnjena (Juvanec 2009a).

Problem pa je tudi naravna oblika debla. Drevo je spodaj debelejše kot zgoraj in je le redko res povsem ravno. Tako uporabljajo v Rusiji debla izmenično, včasih jih delno obtešejo, včasih pa je za tesnjenje potreben še drug material: mah, glina.

Kladne zveze so uporabne predvsem za preproste objekte gospodarske arhitekture.

Delno tesani tramovi so lahko vdelani v konstrukcijo kot prej omenjene izvedbe, a imajo zunanjo površino neobdelano, da s tem večajo toplotno zaščito. Stikovanje je enako kot pri drugih izvedbah, debelina stene pa zunaj ni poravnana, znotraj je poravnava zaradi higienskih razlogov – ravna stena se laže čisti.

Problem delno tesane stene pa je z okni, ki zahtevajo ravne obodne površine. Polkrožni tram je treba torek obtesati in prilagoditi ravnemu oknu. Prilagojena oblika pa je izjemno dekorativna, kaže polovico elipse, ki se pod kotom približuje oknu.

Ta tip stene je učinkovitejši od povsem tesanega, za enak izkupiček uporablja manj lesa, je torej trajnejši.

Kladne zveze z mozniki uporabljajo za povezavo vogala bodisi moznik ali njegovo vzdolžno izvedbo kot 'pero in utor'.

Moznik je vzdolžen vezni element, izdelan iz tršega lesa, vstavljen je v oba elementa, ki ju veže, simetrično. Kolikor je moznik daljši, lahko teče po vsej višini vogala in veže več tramov hkrati. Na zunaj ga ni videti.

Kolikor pa veže moznik ali klin le dva elementa, ima te sestavne dele: večjo glavo, da ne izpade iz odprtine, telo, ki veže oba dela ter konico, ki pomaga, da lahko klin zdrsne v obe odprtini, ki druga pod druga nista vedno na istem mestu. Tako gledata ven le glava in konica, a je to izjemnega pomena: les klina namreč iz zraka vleče vlago, da je napet, nabrekel, kajti samo tak lahko tudi deluje.

Drugi elementi vezi so še železni žeblji, jekleni žičniki in zunanje spone. Pomembno pa je dejstvo, da drži lesen klin s svojo nabreklino, železne in jeklene spone pa šele, ko se deformirajo.

Kladna zveza s preklopom je najtrdnejša konstrukcija, kjer ne potrebujemo veznih elementov. Tramovi so vezani izmenično. ¼ in ¼ z osrednjim delom, ki je ½.

Previsni del je dolg praviloma kot debelina trama, v prerezu se to kaže kot kvadrat. Preklopi so sicer lahko tudi daljši, a brez razloga.

Na zunaj kaže ta zveza prerez tramov, pomembna pa je tudi njihova senca, ki ima več funkcij (Zwerger 2012). Na prvi pogled je ta konstrukcijska zveza zelo dekorativna, a ne gre za dekoracija, saj je predvsem konstruktivna.

Lastovičji rep (vidni, odprt, zaprt) je na pogled najimenitnejši sistem spajanja tramov. Osnovna značilnost je pero, ki je zunaj širše kot v notranjosti in zato preprečuje izpadanje. Načelo samo pa ima niz izvedb, ki so lahko izjemno zanimive, dekorativne, a vedno delujejo.