STEKLO
Steklo je brezoblična, nekristalinska masa, ki je navadno prozorna ali vsaj prosojna. V naravi se pojavlja le kot vulkansko steklo, industrijska proizvodnja pa teče s taljenjem, hitrim ohlajevanjem in vlivanjem. najobičajnejše steklo je silikatno kot sestav silikata in kvarca. najstarejše steklo najdemo v četrtem tisočletju pred štetjem v Mezopotamiji, Egiptu in v Siriji kot vaze, sklede, steklenice in žare. Lahko je pihano za izdelke ali ravno, kot ga poznamo danes pri oknih.
Lahko je prozorno ali prosojno ali pa barvano z naravnimi barvami, Posebna stekla so ognjevarna, ojačana z jeklenimi mrežami, utrjena (kot ograje ali kot zaščita pred eksplozijo), lahko je krašeno z ornamenti.
V arhitekturi nastopa največ pri oknih, kjer ustavlja veter, delno varuje pred vročino in hladom, nadzoruje poglede. S prepustnostjo svetlobe in pogledov ter barvo ustvarja posebne učinke. V gotskih cerkvah so okna barvana v slike ali oblikovana kot rozete. Iz malih koščkov stekla je mogoče ustvariti tudi prav zahtevne slike.
Najstarejše odprtine najdemo v arhitekturi pri ognjiščnicah, kjer nadzorujejo in izpuščajo dim, pa tudi zrak za prezračevanje. Bile so zapirane z drsnimi polutami in so bile majhne – le 30 x 15 cm, postavljene tik nad višino človeka, da je bilo pod to mejo še znosno dihati. Zaradi majhnosti jih je bilo mnogo, dim so nadzorovali z njihovo postavitvijo na različne višine.
Steklo je v oknih le kot polnilo in potrebuje nosilni okvir, ki je lahko stalen ali pa ima detajle za odpiranje. Kasnejša okna s stekli so bolj humana in praktična, ko nadzorujejo svetlobo, poglede in zrak v prostoru.
Okna s steklom se začnejo z majhnimi velikostmi zaradi izdelave in zahtevne dostave – steklo se lahko med prevozom kaj hitro stre.
Ena prvih zgradb z res velikimi okni je bil nemški paviljon na Svetovni razstavi EXPO leta 1929 v Barceloni, kjer steklene stene vežejo prostore in s tem ustvarjajo novo socialno življenje.
Barvasta stekla so material za ustvarjanje vzdušja, s pomembnim elementom dekoracije. Zelo pomembna je postavitev okna v prostor: ko padejo žarki sončne svetlobe na določeno mesto, s tem poudarijo kak posebni dan ali praznik – kot na primer v cerkvi v Chartru ali v Le Corbusierjevi kapeli Notre dame.
Steklo je zelo razširjen material in ga je moč uporabiti tudi za prav posebne namene, na primer kot leče in lečje (daljnogled, fotoaparat). Dve konveksni leči, ki si stojita nasproti, povečata ali pomanjšata sliko. Lečja so ključni in nezamenljivi elementi za vse kamere. Zelo razširjeno je steklo tudi kot ogledalo, kjer je ravno steklo prekrito s srebrom ali kromom kar odbija obrnjeno sliko nazaj v prostor.