P
Paladianizem (1615 – 1690)
Evropski slog arhitekture, ki se zgleduje po načrtih beneškega arhitekta Andree Palladia. Palladijeve zasnove so temeljile na simetriji in perspektivi templjev starih Grkov in Rimljanov. Zanj je bila značilna uporaba pedimentov in simetrije ter proporcev, ki so temeljili na matematiki in ne na ornamentih. Paladijevska arhitektura je prepoznavna tudi po klasičnih fasadah.
Plomba/Vnos
Element, ki je vrinjen med druge. Združuje nove strukture s starimi, da bi nadgradili ali združili zgradbo, območje, itd.; občutljiva plomba pomeni, da se to stori brez motenj obstoječih vrednot skupnosti in kontinuitete prostora.
Podvodna kulturna dediščina
Večtisočletna priča našega skupnega spomina, ki se skriva pod morji, oceani, jezeri, rekami itd. Pred očmi skrivajo in pod površjem varujejo neprecenljivo dediščino, večinoma neznano in podcenjeno. Nihče ne more zaščititi neznanega. Čeprav imamo lahko standarde za to, kako ravnati s podvodno kulturno dediščino, je še vedno lahko problematično, saj leži pod vodo, zato jo moramo varovati pred različnimi plenilci in nevarnostmi.
Pokrajina
Vse vidne značilnosti okolja, naravnega in grajenega. Zunanji prostori, ki jim je bil pripisan kulturni (vključno duhovni) pomen ali so bili v preteklosti namerno spremenjeni iz estetskih, kulturnih ali funkcionalnih razlogov, kot so mestni park, pokopališče ali dvoriščni vrt. Pokrajine vključujejo zemeljske vzorce, reliefne oblike, prostorsko organizacijo in vegetacijo. Vključujejo tudi povezane krožne sisteme, vodne elemente, grajene elemente in poglede ali druge vizualne odnose. > Arhitekturna krajina, > Kulturna krajina > Oblikovana krajina.
Ponovna oživitev/Revitalizacija
Ponovna oživitev, v arhitekturi ponovna vzpostavitev prvotnega stanja. Opisuje proces gospodarske, družbene in kulturne prenove območja ali ulice. Pogosto so stavbe na območjih dediščine vredne, kljub temu da so pred revitalizacijo zanemarjene. Poznamo jo kot proces prostorske prenove, gospodarsko in socialno degradiranih območij razvoja, ki vodi v trajnostni razvoj teh območij.
Ponoven razvoj/Prenova
Preoblikovati, ponovno projektirati, očistiti, rekonstruirati ali prenoviti detajl, arhitekturo ali urbana območja po primarni rabi z enako ali izboljšano, razvito dejavnostjo. Poskrbeti za take stanovanjske, poslovne in industrijske zgradbe, kot so primerne ali potrebne. Gradnja novogradnje na lokaciji, ki ima že obstoječo uporabo, ali prenova obstoječe uporabe na lokaciji. Prenova je na splošno strategija za sanacijo uničenih mestnih območij z različnimi intervencijami.
Ponovna uporaba
Večkratna uporaba materiala v isti obliki za isti namen. Izraz se uporablja tudi pri prilagodljivi ponovni uporabi zgradb. Nanaša se na preureditev obstoječe strukture za novo uporabo. Na primer ponovna uporaba stare šole v domačem naselju. Vrste posegov ponovne uporabe so zgodovinska ohranitev, prenova, posegi na fasadah, integracija in tudi ponovna uporaba infrastrukture.
Ponovna uporaba/Recikliranje
Ponovna uporaba ali prilagoditev obstoječih zgradb, materialov ali komponent za podoben ali nov namen. Ker lahko ta dejavnost vključuje številne druge dejavnosti, kot so prenova, naknadno opremljanje, sanacija, rekonstrukcija in restavriranje, jo lahko imenujemo krovni izraz. V nekaterih primerih se lahko obravnava tudi kot dediščinska dejavnost, saj je mogoče nekatere podrobnosti starega predmeta ponovno uporabiti v drugi stavbi ali v muzeju.
Popolna dokumentacija
Je skupek vseh podatkov, ki se nanašajo na objekt ali na sestav oz. je dokumentacija, ki vključuje vse predpisane in zahtevane elemente. Združuje različne metode dela, na primer dokumentiranje, merjenje, risanje načrtov, fotografiranje, fotogrametrijo itd., v vseh možnih medijih s potrebnimi podatki o tehniki, gradnji, uporabi in videzu, s tehničnimi risbami, shemami in simulacijami za interpretacijo podrobnosti, delovnimi napravami in vsemi kompozicijami.
Poskusni seznam
Vsaka država pogodbenica Unescove konvencije o svetovni dediščini pripravi seznam kulturnih in naravnih znamenitosti, ki jih namerava predlagati za vpis na seznam svetovne dediščine v naslednjih petih do desetih letih. Ta "popis" je znan kot poskusni seznam in zagotavlja napoved nepremičnin, ki se jih lahko država pogodbenica odloči predložiti v vpis, ki se lahko kadar koli posodobi. To je pomemben korak, saj Odbor za svetovno dediščino ne more obravnavati nominacije za vpis na seznam svetovne dediščine, vkolikor ni bila lastnina v poskusni seznam že vključena.
Poslabšanje
Slabšanje kakovosti, delovanja ali stanja. Poslabšanje pomeni, da stvari razpadajo: nekaj, kar je bilo nekoč v dobrem stanju, je zdaj oslabljeno, obrabljeno ali kako drugače propada. Stvari se pogosto pokvarijo zaradi zanemarjanja. Tudi čas ima veliko opraviti s poslabšanjem. Fizična manifestacija okvare materiala (npr. razpoke, razslojevanje, luščenje, luknjice, luščenje, luščenje, obarvanje), ki jih povzročijo delovni pogoji ali notranji avtogeni vplivi.
Posodobitev/ Modernizacija
Izraz, s katerim opisujemo posodobitev (nadgradnjo) stavbe za prihodnjo uporabo. Posodobitev/modernizacija je lahko nujna zaradi zakonodaje, uporabe, varnosti ipd. V zadnjem času pogosta posodobitev je tudi toplotna modernizacija/sanacija kulturne dediščine, da bi se izognili energetski revščini starejših stavb.
Posodobitev stavbe
Prenova obstoječih zgradb in sistemov za spreminjajoče se potrebe stanovalcev. Cilji vključujejo večjo energetsko učinkovitost in trajnost. Posodobljene zgradbe so pogosto bolj trajnostne kot novogradnje, odvisno od odstotka ohranjene vgrajene energije.
Postmodernizem (1950 – 2007)
Reakcija na modernizem, ki se je nekaterim zdel preveč skrajen in pust, zaradi pomanjkanja okraskov. Postmodernizem se je odmaknil od 'škatle' in sprejel slogovne reference na načine, ki so bili pogosto igrivi ali so utelešali simboliko in skriti pomen. Za dizajne so bili značilni nasprotujoči si slogovni elementi, kiparske oblike in tudi trompe l'oeil/ optična iluzija (slog slikanja, v katerem so predmeti upodobljeni s fotografsko realističnimi podrobnostmi. Tudi: uporaba podobne tehnike pri opremljanju notranjega prostora).
Povrnitev
Postopek, po katerem se objekti kulturne dediščine vrne posamezniku ali skupnosti.
Prazgodovinska arhitektura (do 3.500 pr. n. št.)
Oblikovanje stavb iz prazgodovinskih obdobij. To so bile precej preproste zgradbe. Prvi ljudje so izdelovali koče, da bi se na primer zaščitili pred dežjem in divjimi živalmi, z uporabo razpoložljivih materialov, prostora in spretnosti, pa je nastal zelo mešan arhitekturni slog, ki je bil pogosto kombinacija lesa, posekanega iz lokalnih gozdov, in kamna, klesanega iz lokalno dostopnih skal. Zajema obdobja starejše kamene dobe, srednje kamene dobe in nove kamene dobe (paleolitik, mezolitik in neolitik) ter dele bronaste in železne dobe.
Pregled
Vse dejavnosti, ki se izvajajo za določitev strukture, materialov, ustrezne zgodovine in stanja kulturne dobrine, vključno z obsegom propadanja, sprememb in izgube. Preverjanje vključuje tudi analizo in študije relevantnega gradiva ter študij relevantnih zgodovinskih in sodobnih informacij.
Preoblikovanje
Postopek, ki vključuje nadgradnjo ali zamenjavo notranjih delov in funkcij. Ta postopek se običajno izvaja bolj iz estetskih razlogov kot iz funkcionalnih. Preoblikovanje lahko vključuje odstranitev in preoblikovanje notranjosti, da se ne razlikuje od novih struktur, pa tudi uporabo arhitekturnih podrobnosti iz različnih, običajno prejšnjih obdobij. Takšne zgradbe imajo pogosto hibriden videz in niso niti stare niti nove. >Konservatorji ta postopek pogosto zavračajo.
Prilagodljiva ponovna uporaba
Imenovana tudi ponovna uporaba stavbe se nanaša na preureditev obstoječe stavbe za novo uporabo ali nov program. Prilagodljiva ponovna uporaba arhitekture uvaja nove programe v zgodovinske stavbe na način, da jih pretvori v nekaj uporabnega za okolico, kot so nizkocenovna stanovanja, študentska stanovanja, skupnostna središča ali mešana ustvarjalna prizorišča. To pomeni, da se starejše umestitvene strukture in fasade ne podirajo, ampak uporabijo in zapolnijo z novimi programi, ki jih skupnost potrebuje.
Prilagodljivost stavbe
Zmogljivost stavbe, da se uporablja za več namenov in na različne načine v življenjski dobi stavbe. Na primer, načrtovanje stavbe s premičnimi stenami/pregradami omogoča različnim uporabnikom spreminjanje prostora. Poleg tega uporaba trajnostne zasnove omogoča prilagajanje zgradbe različnim okoljem in razmeram.
Prostor
Fizična lokacija in njeni elementi, prostor pa postane kraj/mesto, ko mu posameznik pripiše pomen in družbeni pomen.